Znanstveniki določili "datum smrti" vesolja. Prišel bo hitreje, kot so mislili

Vesolje ni od nekdaj in tudi večno ne bo trajalo. O tem se znanstveniki, ki preučujejo vesolje, strinjajo že precej časa.

Le o tem, kako in kdaj se bo "življenje vesolja" izteklo, niso bili prepričani in zato je na to temo bilo ustvarjeno nekaj nasprotujočih se teorij.

Širjenje ali krčenje?

Vse teorije o koncu vesolja izhajajo iz trenutnih opazovanj, ki kažejo, da se naše vesolje širi. V glavnem bi jih lahko razdelili na dve vrsti – teorije o večnem širjenju in teorije o krčenju vesolja.

Teorije o večnem širjenju govorijo, da se bo vesolje širilo v nedogled, vendar se razlikujejo v izračunih, s kakšno hitrostjo se bo to dogajalo.

Ene menijo, da bo hitrost tudi v zelo oddaljeni prihodnosti podobna kot zdaj, druge, da bo širjenje vedno počasneje, dokler vesolje ne bo skoraj statično.

Teorije o kolapsu pa menijo, da se bo širjenje vesolja nekoč ustavilo, potem pa se bo vesolje začelo krčiti in se na koncu sesulo samo vase. Del teh teorij pa vključuje domnevo, da bi se vase sesuto vesolje nekoč spet začelo širiti in bi tako nastalo novo vesolje.

Trenutno se astrofiziki in astronomi strinjajo, da je vesolje staro približno 13,8 milijarde let. Vse od svojega začetka, imenovanega "veliki pok", pa se neprestano širi.

To širjenje po dosedanjih spoznanjih omogoča temna energija, nekakšna "odbojna sila", ki nasprotuje gravitaciji, zaradi katere bi se sicer vesolje sesedlo.

Problem je sicer v tem, da obstoja te energije še niso nedvoumno dokazali, vendar pa se velika večina znanstvenikov, ki preučujejo vesolje, strinja, da mora obstajati.

Ko jo vključujejo v svoje izračune, znanstveniki temni energiji pripisujejo vrednost, imenovano kozmološka konstanta. To je nekakšna osnovna gostota energije, ki določa, kako "močna" je temna energija.

Raziskava iz leta 2020 je pokazala, da ima kozmološka konstanta temne energije pozitivno vrednost. Tak rezultat pa je pomenil, da se bo vesolje nenehno širilo.

Nova raziskava ameriških in kitajskih znanstvenikov pa zdaj kaže drugače.

Nova teorija: Vesolje je približno na polovici svojega "življenja"

V študiji z naslovom "Življenjska doba našega vesolja" ("The Lifespan of our Universe"), objavljeni na strežniku Arxiv konec junija, znanstveniki ugotavljajo, da bi lahko bila ta kozmološka konstanta negativna.

To pa pomeni, da bo "moč" temne energije sčasoma izzvenela in bo zmagala gravitacija, vesolje pa se bo sesedlo samo vase.

Svojo ugotovitev so znanstveniki navezali na model temne energije, imenovan aDE (axion Dark Energy), ki vključuje tudi obstoj izjemno lahkega hipotetičnega delca, imenovanega aksion.

Kombinacija aksiona in negativne kozmološke konstante pri modelu temne energije pa je po besedah znanstvenikov skladna z nedavnimi opazovanji iz projekta Dark Energy Survey (DES) in inštrumenta Dark Energy Spectroscopic Instrument (DESI), ki preučujeta hitrost širjenja vesolja z opazovanjem supernov in razporeditve galaksij.

Po tem modelu je skupna življenjska doba vesolja (od "rojstva" do "smrti") približno 33,3 milijarde let.

Ker je vesolje trenutno staro približno 13,8 milijarde let, to pomeni, da bi se konec zgodil čez približno 19,5 milijarde let in da smo zdaj na malo manj kot polovici njegove starosti.

Veliki konec bo skoraj neskončno mala točka

Kot so izračunali znanstveniki, naj bi se vesolje širilo še približno 7 milijard let, pri čemer bi doseglo velikost, približno 69 odstotkov večjo od sedanje.

Po tem naj bi se širjenje ustavilo, nato pa bi se začelo krčenje, ki bi trajalo še približno 13 milijard let, dokler ne bo prišlo do končne točke - "velikega zloma", ko se bo celotno vesolje z vsem, kar je v njem, skrčilo na velikost točke.

"Veliki zlom" ali "veliki stisk" (angleško: Big Crunch) je končno stanje vesolja, ki se skrči na velikost točke.

V tej fazi je enako vesolju, kakršno je bilo pred velikim pokom, "rojstvom" ali začetkom širjenja.

Kaj se bo zgodilo po tem, teorija ne pove ničesar.

Kot smo omenili zgoraj, nekatere teorije o krčenju vesolja, kamor spada tudi ta, menijo, da se iz te majhne točke znova rodi novo vesolje, ki pa bo najverjetneje čisto drugačno od tega, v katerem živimo, tudi takšno, ki morda sploh ne bo dopuščalo življenja. A to je že polje čistih špekulacij in domišljije.

Je to končni odgovor? Zagotovo ne

Kot pri večini znanstvenih teorij tudi za to velja, da je njena vsebina (vključno z napovedmi) odvisna od trenutnih opazovanj in modelskih predpostavk.

Če pa se bo ta model izkazal za pravilnega, bi to pomenilo, da ima vesolje končno življenjsko dobo.

To bi imelo globoke posledice za naše razumevanje kozmologije in prihodnosti vesolja.

A do potrditve ali ovrženja te teorije je še dolga pot.

Kot vemo, v znanosti nekaj veljajo samo dejstva in da se znanost končnim sodbam izogiba, dokler nima na voljo dovolj trdnih dokazov.

In kot je v znanosti običajno, bodo za potrditev ali zavrnitev najnovejše teorije ključnega pomena prihodnje raziskave in natančnejša opazovanja.

Najprej pa bo teorija morala prestati pregled neodvisnih znanstvenikov.